Spoštovani minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec!
V začetku leta 2025 boste na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
ponovno sprejeli odločitev o višini uskladitve minimalne plače za leto 2025. V Sloveniji je
minimalna plača od leta 2021 naprej definirana kot znesek, ki je vsaj 20 % in ne več kot 40 %
višji od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Spodaj podpisane organizacije vas
pozivamo, da se letos odločite za najvišjo uskladitev minimalne plače, kot jo omogoča
zakon, ter da vsakoletno na novo preračunate minimalne življenjske stroške.
Ob usklajevanju minimalne plače vam zakon omogoča, da poleg življenjskih stroškov
upoštevate tudi druge kazalnike: gospodarsko rast, stanje zaposlenosti ter rast povprečne
plače. Že v letu 2024 se je minimalna plača dvignila le za zakonsko obvezujoč minimum: za
4,2 %, čeprav je, glede na dostopne podatke, povprečna plača leta 2023 narasla za 9,7 %
(v javnem sektorju za 10,3 %), dobički podjetij pa so v letu 2023 glede na leto 2022
narasli za kar 10 %. Povprečna rast cen je v letu 2023 znašala 7,7 %. V praksi je to
pomenilo, če upoštevamo metodologijo Statističnega urada RS (SURS), da je kupna moč
minimalne plače (tj. realna minimalna plača) v letu 2024 upadla za 3,4 %. Če bo uskladitev
minimalne plače tudi letos zgolj minimalna, bo njena kupna moč znova padla, to pa v
praksi pomeni, da bo še dodatno padel življenjski standard delavcev in delavk, ki
prejemajo minimalno plačo. Prav tako se v tem letu radi pohvalite, da imamo rekordno
nizko stopnjo brezposelnosti, kar predstavlja le še dodatno spodbudo za delitev ustvarjenega
bogastva s tistimi, ki to bogastvo dejansko tudi ustvarijo: delavci in delavkami.
Poleg tega zahtevamo tudi, da se začne minimalne življenjske stroške, ki predstavljajo
osnovo za vsakoletno uskladitev minimalne plače, izračunavati vsako leto na novo. Če
pri usklajevanju minimalne plače uporabljamo nekaj let stare podatke o minimalnih
življenjskih stroških, se znajdemo v situaciji, kjer minimalna plača ne pokrije niti dejanskih
stroškov življenja, kaj šele zagotavlja 20-40 % več od tega.
Kot verjetno veste, je prag tveganja revščine v Sloveniji po zadnjih podatkih za leto 2023
postavljen na 903 EUR, neto znesek minimalne plače, ki so jo ljudje prejemali leta 2024 pa je
bil 902,07 EUR, torej že pod pragom tveganja revščine. Po podatkih SURS-a iz leta 2022
minimalno plačo v Sloveniji prejema okoli 86.565 delavk in delavcev – torej pod pragom
tveganja revščine živi kar 86.565 ljudi, ki so zaposleni. Številni med njimi, tako
prodajalke, bolničarji, čistilci, oskrbovalke, hišniki, strežniki, kuharji, šoferke, gradbeniki,
negovalci in drugi, prejemajo osnovne plače celo nižje od minimalne plače. Tem delavkam
in delavcem se vsak evro pomembno pozna. V sektorjih, kjer prevladujejo kratkotrajne in prekarne oblike dela, se delavci že dolgo soočajo s tveganjem revščine. Še predobro razumemo, kaj pomeni preživeti z 902 EUR na
mesec. In vsem delavcem ter delavkam, ki so morali preživeti leto 2024 s takšno plačo, je
jasno, da je bila uskladitev v preteklem letu prenizka. Usklajevanje minimalne plače zgolj z uradno stopnjo inflacije (ki med drugim podaja tudi popačeno sliko vsakodnevne draginje) in nekaj let zastarelimi podatki o
minimalnih življenjskih stroških, tako nikakor ne rešuje vse večjega problema revščine
zaposlenih. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se predlani okrepile za 18,6 %, lani še
za dodatnih 4,6 %. Stanovanjski stroški so se predlani zvišali za 14,7 % ter lani za 8,8
%. Ob prenizkih plačah v kontekstu stanovanjske krize in krize draginje smo prišli do
anomalije, ko polno zaposleni delavci postajajo t. i. ‘socialni problem’. Minimalna plača
enostavno ne zadostuje za najemnino, položnice in hrano, kaj šele za kakršenkoli drug
življenjski podvig: že en sam nepredviden strošek lahko družino pahne v hudo stisko.
Povsem sramotno pa je, da se takšno stanje vzdržuje v času hitre gospodarske rasti in
rekordno nizke brezposelnosti!
Posebej opozarjamo tudi na položaj študentov delavcev in delavk. Podražitev vsakdanjih in
stanovanjskih stroškov še zdaleč ni bila upoštevana ne v letošnji in ne v lanski uskladitvi
minimalne urne postavke za študentsko delo. Študenti in študentke ter dijaki in dijakinje so
celo leto 2024 delo opravljali z realno izgubo, saj se je minimalna urna postavka uskladila le
z letno inflacijo preteklega leta, kar je povzročilo, da se je realna minimalna urna postavka (z
vidika kupne moči) celo znižala za 2,8 %, kljub navideznemu dvigu. Zahtevamo, da se
letošnji dvig uskladi za 5,5 %, ki je ocenjen na podlagi napovedane letne inflacije (2,3
%), ter razlike med letno in povprečno inflacijo v letu 2023 (3,2 %), s katero se popravi
krivica, storjena leta 2024 s prenizko uskladitvijo. Študentsko delo in usklajevanje
njegove minimalne urne postavke je zgolj malenkostna izboljšava materialne situacije
študentstva in dijaštva. Konkretne izboljšave lahko dosežemo samo, če gredo te z roko v roki
z drugimi progresivnimi politikami na področju študentstva in mladih.
Minimalna plača bi v Sloveniji naj predstavljala najnižji znesek, ki ga mora prejeti vsak
zaposlen delavec oz. delavka. Ta znesek mora biti najmanj v takšni višini, ki ljudem
omogoča dostojno in kakovostno življenje: nesprejemljivo je, da imamo v Sloveniji
revščino (po zadnjih podatkih kar 264.000 ljudi!), še posebej zaskrbljujoče pa je, da je v
Sloveniji vedno več ljudi, ki opravljajo delo, pa kljub temu živijo pod pragom tveganja
revščine.
Glede na vsa navedena dejstva torej menimo, da ne le, da so trenutno v Sloveniji idealni
pogoji za najvišjo možno uskladitev minimalne plače, ampak da je ob trenutni visoki
zaposlenosti, kljub temu relativno visoki stopnji revščine in visokih dobičkih, ki jih ustvarja
gospodarstvo na plečih delavcev, tudi edino smotrno, da s čim višjo uskladitvijo
minimalne plače vsaj delno poskrbimo za malenkost bolj pravično delitev bogastva, ki
ga konec koncev ravno delavci tudi ustvarijo. Naj vas spomnimo, da ste to obljubili tudi v
koalicijski pogodbi in vaših predvolilnih zavezah.
Podpisane organizacije:
Sindikat Mladi plus
Društvo Iskra
Sindikat ZASUK
CEDRA – Center za družbeno raziskovanje