Žiga Brdnik: Pet do polnoči
Žiga Brdnik: Pet do polnoči

Ne namigujem na teorijo zarote, ampak uravnilovka v ozadju je očitna. Država s tem, ko nas drži na robu revščine – s cenzusom okrog 20.000 evrov za bruto bruto letno plačo –, v resnici privarčuje, saj nas za naše dejansko delo toliko podplača, da se ji kritje naših tako rekoč minimalnih prispevkov pod črto izplača.”

Kolektivna pogodba na mizi že več kot leto dni: vladi se ne mudi ustaviti strahovitega izkoriščanja delavcev v kulturi
Kolektivna pogodba na mizi že več kot leto dni: vladi se ne mudi ustaviti strahovitega izkoriščanja delavcev v kulturi

POSLANICA ZASUKA OB PRVEM MAJU IN NAPOVEDI PROTESTA “PRVI MAJ DELAVSTVU NAZAJ!”

Za nami je predpogajalski proces za kolektivno pogodbo z Ministrstvom za kulturo, ki bo prvič urejala plačilne in delovne standarde samozaposlenih v kulturi in drugih zunanjih izvajalcev. Pred nami so pogajanja, ki bodo dogovor dokončno spravila v veljavo. Vmes pa je minilo že leto dni, v katerem se predlogi počasi kotalijo iz enega vladnega kabineta do drugega in nazaj. Vladi se očitno ne mudi z reševanjem položaja delavcev tako kot se nam, ki se vsak dan spopadamo z vse težjimi pogoji dela.

Zato tistim, ki vlečejo korake sporočamo: samozaposleni nismo več neorganizirani posamezniki, ki bomo tiho čakali na morebitno usmiljenje! Izkoriščanju in bedi v našem sektorju bomo zlepa ali zgrda naredili konec!

Miha Blažič: Kdo je ubil slovenskega delavca
Miha Blažič: Kdo je ubil slovenskega delavca

Vsi, ki so poganjali tranzicijske procese, imajo krvave roke. Celo na videz zapriseženi ideološki nasprotniki, ki nenehno kažejo s prstom drug na drugega, so si delili isti program razlastninjenja delavcev in revnih. Včasih je reforme zagnal Janša in jih je zaključil Pahor ali Cerar (reforma trga dela, prodaja Mercatorja …), drugič pa je bil Janša tisti, ki je zaključil delo liberalnih predhodnikov (ZUJF, Zakon o tujcih …).

Miha Blažič: Identiteta politike
Miha Blažič: Identiteta politike

𝐈𝐝𝐞𝐧𝐭𝐢𝐭𝐞𝐭𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐥𝐢𝐭𝐢𝐤𝐚, 𝐤𝐢 𝐣𝐨 𝐣𝐞 𝐝𝐞𝐬𝐧𝐢𝐜𝐚 𝐯𝐞𝐝𝐧𝐨 𝐮𝐩𝐨𝐫𝐚𝐛𝐥𝐣𝐚𝐥𝐚 𝐳𝐚 𝐦𝐨𝐛𝐢𝐥𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐨 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐢 𝐦𝐚𝐧𝐣𝐬̌𝐢𝐧𝐚𝐦, 𝐬𝐞 𝐣𝐞 𝐩𝐫𝐞𝐬𝐞𝐥𝐢𝐥𝐚 𝐧𝐚 𝐥𝐞𝐯𝐢𝐜𝐨, 𝐤𝐢 𝐢𝐳𝐨𝐛𝐫𝐚𝐳̌𝐞𝐧𝐞 𝐦𝐞𝐬̌𝐜̌𝐚𝐧𝐞 𝐦𝐨𝐛𝐢𝐥𝐢𝐳𝐢𝐫𝐚 𝐯 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐧𝐢 𝐛𝐨𝐣 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐢 𝐯𝐬𝐞𝐦𝐮 𝐨𝐬𝐭𝐚𝐥𝐞𝐦𝐮 𝐩𝐫𝐞𝐛𝐢𝐯𝐚𝐥𝐬𝐭𝐯𝐮.
𝐑𝐞𝐜𝐞𝐩𝐭 𝐳𝐚 𝐩𝐨𝐫𝐚𝐳!

Poobjava: Mladina, 12. 4. 2024

Ivan Cankar: ZASTONJKARJI
Ivan Cankar: ZASTONJKARJI

Delavec, ki zavrže svoje delo, ga ponuja brez plačila, tak delavec ne spoštuje svojega dela in res je to njegovo delo ponavadi le toliko vredno, kolikor ga ceni delavec sam. Tako ravnanje nikakor ni osebna stvar zastonjkarja. Z njim pohujšuje dobrotnike, ter jim daje potuho v njih nazorih o umetnosti in umetnikih. Obenem pa tudi škoduje resničnim umetnikom, ker spravlja nih pošteno delo ob tržno ceno; nič se ne razlikuje od fabriškega delavca, ki iz ponižnosti, ali pa iz neumnosti dela napol zastonj, dokler ga tovariši po vsej pravici ne vržejo na cesto. – Zastonjkarstvo je eno izmed znamenj nekulture; zato je čas, da mu napravimo konec enkrat za vselej. –

Dopolnilo sindikata ZASUK k NPK – akcijski načrt 2024 – 2031: krepitev prostorskih kapacitet!
Dopolnilo sindikata ZASUK k NPK – akcijski načrt 2024 – 2031: krepitev prostorskih kapacitet!

V sindikatu ZASUK smo podrobno preučili Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024 – 2031 in Akcijski načrt 2024 – 2031 in v času javne obravnave poslali dopolnilo z zahtevo, da Ministrstvo za kulturo bolj ambiciozno in bolj podrobno opredeli ukrep 4. Ta se nanaša na krepitev prostorskih kapacitet za nevladni sektor ter ostale kulturne dejavnosti ter temu primerno nameni več resursov, saj se v Sloveniji delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju soočajo z največjo krizo produkcijskih prostorov v zgodovini samostojne države.

SEM UMETNICA.
SEM UMETNICA.

Govor naše članice Anastazije Leščak, študentke in amaterske umetnice, na protestu ob 8. marcu.

“Sem umetnica, a se moje delo, ker nisem profesionalna igralka, večkrat ne priznava kot umetniško delo, kot “prava umetnost”. Ustvarjanje in tudi konzumiranje umetnosti v kapitalizmu je rezervirano le za buržoazijo. Ta določa, kaj je in kaj ni prava umetnost ter postavlja kriterije in merila. A te umetnosti ne zanimajo delavci – torej ljudje, ki s svojim delom proizvajajo vse, kar kot družba potrebujemo. Ti umetniki redko spregovorijo o vse večjem prepadu med bogatimi in revnimi, o nevzdržnih razmerah, v katerih dela ogromno število delavk in delavcev pri nas in po svetu.”

Eva Matjaž: 95 dni počitniških skrbi
Eva Matjaž: 95 dni počitniških skrbi

Za turistične delavce in druge ponudnike športnih in izobraževalnih dejavnosti postajajo šolske počitnice vedno večji biznis. Staršem pa počitnice v času naraščajoče draginje in vse bolj nestabilnih zaposlitev predstavljajo vse večji stres in finančno breme.

Kdaj bo že konec vaših osemdesetih?
Kdaj bo že konec vaših osemdesetih?

V sindikalni konfederaciji Glosa – ZASUK si ob 8. februarju namesto leporečenja o pomembnosti kulture zastavljamo vprašanje, ali se osemdeseta leta prejšnjega stoletja lahko končno zaključijo leta 2024. Z vsakim letom se vse bolj jasno kaže, da na polju kulture zeva velik razredni prepad, vendar je klasična delitev na lastnike in delavce, ki jo poznamo iz drugih delov kapitalistične družbe, v našem sektorju uspešno zabrisana.

Vabljeni k branju povzetka ali celotne poslanice.

Črna luknja: Delavsko organiziranje od spodaj
Črna luknja: Delavsko organiziranje od spodaj

Kaj in ali sploh kaj imajo skupnega delavsko organiziranje prekarnih kulturnih delavcev, trgovk in migrantskih delavcev? Kaj se zgodi, ko staknejo glave Ambasada Rog, Cedra in ZASUK?

Zana, Andraž in Miha v včerajšnji Črni luknji na Radio Študent 89,3 MHz o res konkretnem organiziranju delavcev na terenu in ne iz sindikalnih pisarn. In seveda o povezovanju in podpori sorodnih kolektivov z namenom stopnjevanja pritiska na kapital.

Odlična debata. In vabljeni k poslušanju tudi tisti, ki vas zanima spoznati zakulisje prednovoletne stavke v Tušu.

Oddaja Tarča: Med elito in brezdomci
Oddaja Tarča: Med elito in brezdomci

Letos v ZASUKu postavljamo v ospredje prostorsko problematiko. Pri tem se je seveda nemogoče ukvarjati izolirano zgolj z mankom produkcijskih prostorov, saj so bivalne stiske delavcev z vsakim mesecem večje. Delo in življenje sta dve plati istega kovanca, zato je stanovanjska problematika tudi zelo pomembna sindikalna tema.

Ni redko, ko kot argument slišimo, da naj se delavci, ki si dražjih stanovanj v mestu ne morejo privoščiti, odselijo na podeželje. Naš koordinator Miha Blažič v zadnji Tarči plastično pojasni zakaj takšni in podobni nasveti ne zdržijo.

Delavska enotnost: Stopimo skupaj, bodimo solidarni – Pogovor s splošnim koordinatorjem Zasuka Mihom Blažičem N’tokom
Delavska enotnost: Stopimo skupaj, bodimo solidarni – Pogovor s splošnim koordinatorjem Zasuka Mihom Blažičem N’tokom

V intervjuju revije Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije je Miha Blažič spregovoril o prvem letu vzpostavljanja Zasuka in aktualnem dogajanju na področju kulturnih politik in delavskega boja.

“Delavci in delavke se večinoma ne srečujejo, niso na istih mestih, in mislijo, da se določene stvari dogajajo samo njim ali pa da so normalne. Potem pa se zgodbe razširijo in pokaže se, da je to problem mnogih, na primer neplačevanje, podplačevanje, slabe delovne razmere, nabijanje ur v neskončnost, kar potem pomeni, da urne postavke niso niti polovico določenih za študentsko delo …”

ARS Humana: Ob jubileju društva Asociacija o položaju samozaposlenih v kulturi
ARS Humana: Ob jubileju društva Asociacija o položaju samozaposlenih v kulturi

prisluhnite oddaji Ars humana v kateri ob dvajsetem rojstnem dnevu Asociacije z novinarjem Markom Goljo v živo o stanju v kulturno-ustvarjalnem sektorju razpravljajo predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstvu za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuka.

Zasuk na AVI!
Zasuk na AVI!

Študentke in študenti, lepo vabljeni na predstavitev in predavanje Zasuka-sindikata ustvarjalnosti in kulture.

ALUO UHO
ALUO UHO

Umetnost ni delo in umetniki niso delavci – zakaj potem rabimo sindikat?

Delavnica: Zakaj potrebujem sindikat?
Delavnica: Zakaj potrebujem sindikat?

Kako v specifičnih situacijah in pogovorih o partikularnih problemih nasloviti in ustvariti pogoje za solidarnost in povezovanje atomiziranih delavcev na področju kulturno-ustvarjalnega sektorja, zato da dosežemo zasuk?

Škuc: Diskusija o delu.
Škuc: Diskusija o delu.

Članica delavskega odbora Mojca Senegačnik je v Škuc Gallery sodelovala v Diskusiji o delu v sklopu razstave Vesne Bukovec, Tie Čuček, Ane Čigon, Andree Knezović “Delo v nastajanju.