V sindikatu ZASUK smo pripravili komentar k Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o samozaposlenih v kulturi. Rok za komenatrje je bil 15. julij 2024. Pozdravljamo uvajanje kariernih razredov, a se obenem v komentarju osredotočamo na bistveno pomanjkljivost – necelovito reševanje problema prekarnosti. V nadaljevanju je obljavljen celoten dopis Ministrstvu za kulturo.
Spoštovani,
v sindikatu ZASUK smo s člani preučili vaše predloge in spremembe k Uredbi za
samozaposlene v kulturi in kot ključno novost pozdravljamo uvajanje kariernih razredov.
Pomembno se nam zdi tudi upoštevanje dolgotrajnih odsotnosti z dela (bolniška, starševski
dopust ipd.) v obdobju, v katerem se preverjajo dosežki za podaljšanje pravice do plačila
prispevkov. V nadaljevanju tega dokumenta strnjujemo pripombe, za katere se nam zdi kritično,
da se vključijo v predlagano Uredbo.
- Nezadostna transparentnost predlogov sprememb
Preden naslovimo vsebinske vidike, bi radi izpostavili kritiko članstva, da je način, kako se je
Uredba poslala v javno obravnavo, uporabniško neustrezen. Razdrobljenost dokumentov s
prilogami brez ustreznega tolmačenja je samozaposlenim izredno otežila vsebinsko analizo in
številne odvrnila od branja, čeprav bodo predlagane spremembe korenito vplivale na njihovo
delo. Največji problem je, da spremembe v dokumentih niso jasno označene, kar bi
samozaposlenim pomagalo, da bi takoj prepoznali novosti in bi o njih podali mnenja. Tako na
primer iz Uredbe ni razvidno, katerih 8 poklicev je dodanih na novo in katerim 20 poklicem se
spreminjajo kriteriji obsega in na kakšen način. Poleg tega je bila Uredba v javno obravnavo
poslana tik pred začetkom šolskih počitnic, kar so člani izpostavili kot dodaten problem, da se v
tako kompleksno in obenem pomembno Uredbo zaradi primanjkovanja časa (varstvo
šoloobveznih otrok), niso mogli ustrezno poglobiti.
Predlog 1 sindikata Zasuk je proceduralen: Ministrstvo za kulturo naj ustrezno podaljša
rok za zbiranje pripomb za dodaten mesec dni in ob tem v dokumentih ustrezno označi
predloge sprememb, da bodo ljudje, na katere bodo spremembe vplivale, s predlogom
novosti tudi dejansko transparentno seznanjeni.
- Reševanje prekarnosti pomeni najprej priznavanje doprinosa prekarnega dela
Kot smo že poudarili, se nam zdi bistvena koristnost Uredbe uvajanje kariernih razredov. Ta
predlog pa je potrebno še nadgraditi, če želi Ministrstvo za kulturo resnično izboljšati položaj
delavcev v kulturi, kot je zapisano v spremnem dopisu. Največ pripomb članstva se namreč
nanaša prav na dokazovanje napredovanja v najvišja dva razreda (II. in I. razred).
Obstoječ predlog Ministrstva za napredovanje je v Prilogi I opredeljen kot: “Za delovne izkušnje
na področju kulture in umetnosti se štejejo: samozaposlenost na področju kulture in umetnosti,
samostojno podjetništvo (s. p.) z ustrezno klasifikacijo dejavnosti, ki spada na področje kulture,
redna zaposlitev v javnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: JZ), agencijah ali skladih, v nevladnih
organizacijah (v nadaljnjem besedilu: NVO) s področja kulture ali drugih pravnih osebah
zasebnega prava z ustrezno klasifikacijo dejavnosti, ki spada na področje kulture, ter
pedagoško delo v javnih ali zasebnih izobraževalnih zavodih na področju kulturnih vsebin v
Sloveniji in mednarodnem prostoru.”
Če želimo resnično nagovoriti težave, ki jih je državni sekretar Rusjan opredelil kot probleme “t.i.
izgubljenih generacij, visoko prekariziranih mladih v kulturi, ki imajo po zaključku študija težave z
ureditvijo svojega pravnega statusa”, je nujno, da v delovna leta, ki se upoštevajo za uvrstitev v
nove karierne razrede, upoštevamo tudi a) delo v prekarnih oblikah dela in b) vse dejanske
delovne izkušnje, ne le v kulturnem sektorju.
a) Priznavanje prekarnega dela
Generacije delavcev, rojenih v obdobju med poznimi 70-timi vse do začetka 90-ih, ki so bile
najmočneje prizadete z dokončnim zlomom instituta varne zaposlitve zaradi naraščajoče
prekarnosti in globalne finančne krize ravno v času njihovega vstopa na trg dela. Pogojema 20
in 30 delovnih let, kot sta trenutno definirana v predlogu uredbe, te generacije ne bodo mogle
ustrezati vse do konca kariere, kar jih bo v obliki nizke pokojnine preganjalo tudi v času pokoja,
torej vse do konca življenja – trenutni predlog uredbe tem delavcem namreč ne priznava vseh let
dela prek študentskih napotnic ter avtorskih in podjemnih pogodb.
Zaradi neupoštevanja let prekarnega dela predstavljamo konkreten primer naše članice, ki bi
razred I, navkljub vseživljenjskemu delu v kulturnem sektorju, dosegela šele pri 60-ih letih, tik
pred upokojitvijo, saj ima:
- po trenutni verziji uredbe 5,4 let delovne dobe, pridobljenih kot samozaposlena v kulturi
in na podlagi pogodbe za določen čas za delo v kulturi, - uradno priznane pokojninske dobe pri ZPIZ-u za 8,5 let, zbranih na podlagi različnih
oblik dela, tudi avtorskih in podjemnih pogodb, - dejansko pa 11 let delovnih izkušenj v kulturi in drugih sektorjih v vrsti različnih prekarnih
oblik dela, vse od prakse, prostovoljstva, študentskega dela, avtorske in podjemne
pogodbe, zaposlitve in samozaposlitve.
Tako obstoječi predlog uredbe predvideva priznanje zgolj polovice dejanske delovne dobe
posameznice!
b) Priznavanje vseh delovnih izkušenj, ne le v kulturnem sektorju
Pri upoštevanju kariernega napredovanja je poleg neupoštevanja prekarnega dela izrazito
problematično tudi zgolj upoštevanje del s kulturnega sektorja. Takšna ureditev je nesmiselna,
saj namesto upoštevanja dejanskega dela oža polje z opredeljevalci, ki nimajo dejanske
povezljivosti s prakso. Navajamo možne primere:
● Delavka lahko opravlja kulturno delo v drugem sektorju – kot samozaposlena oblikovalka
več let opravlja oblikovalsko delo pri Slovenskih železnicah.
● Delavka ima lahko registrirano dejavnost po SKD, ki ne spada v kulturni sektor, pa deluje
kot kulturna delavka (npr. arhitektka). Lahko ima osnovno dejavnost po SKD registrirano
kot C31.090 – “Proizvodnja drugega pohištva”, ker poleg drugih del (kot na primer
scenografije) izdeluje unikatne luči in druge dekorativne izdelke za dom in jih prodajala
na umetniških sejmih.
Poleg tega v drugih sektorjih za napredovanje ali za uveljavljanje dodatka na delovno dobo šteje
vsa delovna doba, ne le tista, dosežena v istem sektorju. Ker postaja trg dela vse bolj
dinamičen, prehodi med sektorji in poklici pa vse hitrejši in pogostejši, moramo že zdaj slediti
trendom, ki so del karierne resničnosti mnogih samozaposlenih v kulturi. Nenazadnje je
problematična tudi terminologija “kulturni sektor”, saj je na ravni EU ustaljen termin
“kulturno-ustvarjalni sektor”.
Predlog 2: Ministrstvo za kulturo naj upošteva vse izkušnje ne glede na obliko dela, v
kateri so bile pridobljene – to pomeni vključevanje vseh prekarnih del: prakse, študentsko
delo, delo na avtorsko pogodbo, delo na podjemno pogodbo, prakse, osebno dopolnilno
delo in prostovoljsko delo. Zasleduje naj načelo, da bi bilo zares izgubljenih let dela in
življenja čim manj. Štejejo naj vsa dokazljiva obdobja, predstavljena v preprostem
portfelju delovnih izkušenj, po potrebi dopolnjenim z izpisom pokojninske dobe iz ZPIZ-a,
pogodbami o zaposlitvi, izpisi iz Poslovnega registra, priporočili, ter dopisi organizacij,
kjer je posameznik deloval.
- Podpodročne pomanjkljivosti
Člani opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti za posamezna področja oziroma poklice, kar
nakazuje premajhno vključenost določenih profilov delavcev in stanovskih organizacij v pripravo
rešitev uredbe. Tako je recimo očitna škrbina, da je med slovenskimi nagradami za oblikovanje
na seznam uvrščena le nagrada Brumen.. Gre sicer za pomembno nagrado za grafično
oblikovanje, ob tem pa manjka cel seznam nagrad, ki so relevantne za oblikovalce tekstilij in
modne oblikovalce, produktne oblikovalce, storitvene oblikovalce itd. V priponki dodajamo dolg
seznam v predlogu uredbe nepriznanih nagrad za knjigo, ki ga je po mnenju članstva Zasuka
nujno vključiti.
Predlog 3: Ministrstvo pozivamo, da ustrezno dopolnijo manjkajoč seznam nagrad za
oblikovanje (npr. BIO, SOF, Zlata hruška, Netko, BIG, Made in Slovenia, …). Obenem
ministrstvo pozivamo, da se vnovič preverijo tudi nagrade na ostalih področjih ter
vključijo še druge predloge nagrad samozaposlenih in stanovskih organizacij za
specifična podpodročja. Pri seznamu nagrad ne glede na področje je potrebno dopolniti,
da gre za okviren in ne dokončen seznam relevantnih nagrad za specifično področje.
Predlog 4: V Uredbi predvideti rešitev za situacijo, ko v primeru specifičnega poklica ne
obstaja kredibilna stanovska nagrada. Kriterij “nominacije za nagrade in nagrade” v
višini 5 točk naj se v takšnem primeru izvzame, te točke pa naj se pridajo referenčnosti
prijavitelja.
Sindikat je zbral tudi odzive članov na kriterije za posamezne poklice, odzvali so se književni
ustvarjalci, AV prevajalci in fotografi, in sicer bi želeli ustrezno spremembo sledečih kriterijev:
● Za poklic književnik / dramatik / esejist / pesnik / pisatelj naj se med kriterije obsega
doda alineji o referenčnih nastopih v Sloveniji (1 točka) in referenčnih nastopih v tujini, ki
naj bodo zaradi zahtevnosti preboja na tuja literarna polja ovrednoteni z več točkami kot
nastopi doma (5 točk).
● Za poklic fotograf razširiti nabor referenc, saj se številni fotografi in videasti preživljajo s
pokrivanjem kulturnih dogodkov, da tako financirajo čas za ustvarjanje umetniške
fotografije ali videa ali pa celo v celoti opravljajo predvsem to delo. Zato naj v kriterij
obsega dela šteje tudi pokrivanje samostojnih dogodkov (0,5 točke) ali večdnevnih
festivalov s fotografijo (2 točki).
● Za poklic prevajalec na področju kulture / tolmač upoštevati, da je za večino
avdio-vizualnih prevajalcev kriterij prispevek k internacionalizaciji in medsektorska
vpetost nedosegljiv in bi bilo smiselno, da se 5 točk od internacionalizacije vključi k
celostni oceni.
S spoštovanjem,
Miha Blažič, splošni koordinator ZASUK