Leta 2020, ko je Slovenijo zadeli prvi val epidemije covid-19, se je marsikomu življenje obrnilo na glavo. Takratni ukrepi so prinesli hud udarec številnim panogam, množica delavcev pa je morala enostavno ostati doma. Med njimi smo seveda bili tudi delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki živimo od javnih prireditev, nastopov, razstav… za večino nas je epidemija prinesla popolno prepoved dela, javni dogodki pa so se začeli vračati šele leta 2022. Tako se je marsikateri ustvarjalec in podporni delavec, ki je že prej bival na preživetvenem robu, v tem obdobju znašel povsem brez prihodkov, celotna kulturna infrastruktura, ki smo z našim delom jo postavili, pa se je začela podirati.
V tem kontekstu se je pojavil “Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije”, ki se je dotaknil tudi samozaposlenih v kulturi. Država nas je pozvala, da naj vsi, ki smo imeli 20-odstotni izpad prihodkov glede na prejšnje leto, zaprosimo za finančno pomoč – mesečni temeljni dohodek, ki je bil predviden za reševanje sektorja. In ker nas je večina ostala povsem brez prihodkov, smo seveda zaprosili za pomoč in z njo poravnali naše položnice, najemnine in druge stroške. Šlo je za enega redkih ukrepov takratne vlade, ki nam je omogočil preživetje v času, ko nismo smeli delati.
Ko pa smo mislili, da smo že zdavnaj zapustili za sabo moreče obdobje covida in da se bo tudi naš sektor počasi začel pobirati od opustošenja, je za nami prišel še val izterjav. Štiri leta po tem, ko je država ponudila covidno pomoč, so uradniki očitno ugotovili, da delavci do te pomoči nismo bili upravičeni. Kar 274 samozaposlenih v kulturi nas je namreč v zadnjih mesecih prejelo obvestilo Finančnega urada, da moramo vrniti prejete zneske – seveda s štiriletnimi obrestmi vred.
Utemeljitve izterjav so bile različne. Nekaterim je FURS v prihodke iz dejavnosti štel bruto višino porodniških dodatkov. Pri nekaterih je napačno beležil datume prihodkov. Pri nekaterih je enostavno naredil napako in za izterjavo ni bilo podlage. Daleč največ pa je bilo delavcev, za katere se je ugotovilo, da smo za več kot 20% presegli dohodke prejšnjega leta, ker so bili naši prihodki v prejšnjem letu skoraj nični… enostavno nismo mogli zaslužiti še manj, tudi ko bi želeli! A prav ti delavci, ki smo med najbolj prekarnimi in socialno ranljivimi v sektorju, smo zdaj postali tudi do vratu zadolženi. Tisti, ki v povprečju prejemamo manj kot minimalno plačo na mesec in si vse stroške dela pokrivamo sami, smo morali čez noč poiskati dodatnih 4, 5, 6 ali 8 tisoč evrov.
To ravnanje ne bi moglo biti bolj polno ironije. Vlada, ki je prišla na oblast z obljubami o popolnem rezu s travmatičnim obdobjem covidne represije, je sredi svojega mandata začela z avtoritarnimi birokratskimi posegi terjati nazaj še tisto malo podpore, ki smo jo bili deležni pod Janšo. Vodstvo Ministrstva za kulturo, ki je postavilo ureditev položaja samozaposlenih v kulturi kot temeljno nalogo svojegaga mandata, delavcem v dveh letih ni omogočilo niti kolektivnih pogajanj, zdaj pa nemo spremlja, kako država od desetih odstotkov samozaposlenih terja enormne zneske. In medtem ko se je proračun pristojnega ministrstva povečal za 37 milijonov evrov, država iz žepov najnižje plačanih delavcev v sektorju črpa dodaten milijon evrov.
Za nekatere uradnike so vse to zgolj številke – nenazadnje po vseh opozorilih o uničujoči škodi, ki jih izterjave povzročajo, niso pristojni naredili nobene poteze v smeri reševanja situacije. Za nas, ki delamo v kulturno-ustvarjalnem sektorju, pa so to naša življenja. Dolgovi so prinesli uničenje naših projektov in poklicnih dejavnosti, prinesli so uničene živce in socialno stisko. Da bi lahko odločevalci bolje razumeli, kaj za delavstvo pomeni vračanje “pomoči” (očitno ni šlo za pomoč, ampak za posojila z obrestmi), bomo v naslednjih dneh začeli objavljati pričevanja delavcev.
Pozivamo vse samozaposlene delavce, ki vas je doletela podobna usoda, da se nam oglasite na info@zasuk.si, pošljete vaše pričevanje in se pridružite kampanji. Državi pa sporočamo, da več ne nameravamo prositi usmiljenja, ampak bomo stopnjevali akcije, vse dokler ne pride do odpisa krivičnih dolgov!